Daša Medvešček
05 30 16 773
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Krajevna skupnost Prvačina
Prvačina 48
5297 Prvačina
URNIK ponedeljek 11:00 - 18:00
POLETNI URNIK ponedeljek 11:00 - 18:00*
* malica 14:00-14:30
OBVESTILO (11. 4. 2021)
Od ponedeljka, 12. aprila 2021, je Krajevna knjižnica Prvačina ponovno odprta po rednem letnem urniku. V prostor vstopate posamično do izposojevalnega pulta. Dostop do polic še ne bo mogoč. Prevzamete lahko predhodno naročeno gradivo (e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.), vračate pa ga v za to namenjene škatle (po treh dneh bo vrnjeno z vaše članske izkaznice).
Prosimo vas, da prihajate zdravi in brez znakov okužbe dihal. Obvezna sta razkuževanje rok in nošenje zaščitnih mask, vzdržujte tudi varnostno razdaljo 2 m. Upoštevajte vse splošne ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
------------------------------------------------
Krajevna knjižnica Prvačina danes hrani nekaj več kot 12.000 enot gradiva in tako kot nekdaj skrbi za širjenje znanja, informacij in vseživljenjskega učenja v svojem okolju. Uporabnikom je na voljo raznovrstno leposlovno in strokovno gradivo za vse starostne skupine uporabnikov. Knjižnično zbirko nenehno dopolnjujemo z novostmi, organiziramo dejavnosti za otroke in odrasle: ure pravljic, ustvarjalne delavnice, predstavitve knjižnice in knjižničnega gradiva. Odrasle bralce vabimo k sodelovanju v skupnem projektu primorskih knjižnic Primorci beremo. Na voljo je računalnik za dostop do svetovnega spleta, podatkovnih baz in gradiva v knjižničnem katalogu.
Iz zgodovine
Že leta 1869 je bilo v Prvačini ustanovljeno Bralno društvo, čitalnica. Kmalu je društvo osnovalo svojo knjižnico, med prvimi na Primorskem. Društvo, ki se je po letu 1890 imenovalo Sokol, je svojo čitalniško vlogo izgubilo takoj po prvi svetovni vojni. Leta 1979 je prosvetno društvo, ki se je 1952. poimenovalo po Francetu Bevku, odprlo novo knjižnico. Povezali so se z Goriško knjižnico – ta je gradivo, takrat dobrih 2000 enot, uredila po principih sodobnega urejanja knjižnic za prost pristop.