Velikost črk Kontrast

Osrednje območne knjižnice

Kazalo člankov

Knjižnično mrežo v Sloveniji sestavlja 58 splošnih knjižnic, od tega deset (osrednjih) območnih knjižnic, ki splošne knjižnice strokovno povezujejo v deset knjižničnih območnih mrež, da bi bil zagotovljen koordiniran razvoj dejavnosti na območju. Ena od območnih knjižnic je tudi Goriška knjižnica Franceta Bevka. Mrežo splošnih knjižnic v Sloveniji določa Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003).

Zakon o knjižničarstvu (2001), s katerim so bile osrednje območne knjižnice (OOK) uvedene, je OOK-jem določil opravljanje štirih posebnih nalog. Leta 2003 je stopil v veljavo še Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah, ki ureja izvajanje, financiranje in kadre za izvajanje štirih posebnih nalog območnih knjižnic.

Za uresničitev poslanstva in vizije osrednjih območnih knjižnic skrbi skupina OOK, ki ga sestavljajo direktorji OOK-jev in regijski koordinatorji, koordinira pa ga Center za razvoj knjižnic (CeZaR) pri Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana.

Posebne naloge, ki jih osrednja območna knjižnica izvaja za svoje širše območje, so:

  1. Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij
    Območne knjižnice s sredstvi Ministrstva za kulturo zagotavljamo povečan nakup knjižničnega gradiva, predvsem podatkovnih zbirk in dostop do informacij. Od 1. julija 2011 smo uporabnikom omogočili dostop na daljavo do podatkovnih zbirk na vseh območjih. Znotraj nekaterih območji pod določenimi pogoji zagotavljamo uporabnikom tudi brezplačno medknjižnično izposojo.
     
  2. Strokovna pomoč knjižnicam območja
    Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (2003) podrobno predstavi tudi to nalogo OOK-jev, poleg tega je Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici leta 2012 pripravil priporočila (Svetovalno delo območnih knjižnic), katerih namen je prikazati izhodišča za usmerjanje svetovalnega dela v območnih knjižnicah.

    Za širjenje strokovnega znanja so pomembne organizirane oblike izobraževanja, za krepitev medsebojnega povezovanja pa skupni projekti.
     
  3. Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva
    Na tem področju izpostavljamo digitalizacijo knjižničnega gradiva, pomembnega za celotno območje. Gradivo je dostopno na portalih dLib in Kamra.

  4. Usmerjanje izločenega gradiva s svojega območja
    Območna knjižnica mora po Pravilniku stalno hraniti uradne publikacije s svojega območja in usmerjati izločeno gradivo s svojega območja v skladu s strokovnimi navodili, ki jih sprejme nacionalna knjižnica. Hraniti mora za območje pomembno knjižnično gradivo, ki je bilo izločeno iz splošnih knjižnic na njenem območju. Na tak način gradimo kakovostno območno domoznansko zbirko in skrbimo, da se ohranja vse, kar je za določeno območje pomembno in zanimivo. V okviru te naloge je območna knjižnica dolžna hraniti tudi gradivo, ki ima status kulturnega spomenika regionalnega pomena, ter gradiva, ki ima status kulturnega spomenika lokalnega spomenika, če jo za to pooblasti lokalna skupnost, ki hranjenja takega gradiva ne more zagotoviti v svoji splošni knjižnici.

Delo osrednjih območnih knjižnic predstavljata virtualna razstava in plakat, ki sta nastala ob 10. obletnici osrednjih območnih knjižnic.

Plakat ob 10. obletnici OOK Plakat ob 10. obletnici OOK

 

Plakat ob 10. obletnici OOK

Poglejte si delo osrednjih območnih knjižnic v virtualni razstavi, ki je nastala ob 10. obletnici osrednjih območnih knjižnic.