Mojstrovalnica 
Franka Koren
041/ 734 105
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Krajevna skupnost Bilje
Bilje 105
5292 Renče
URNIK sreda 15:00 - 18:00 petek 9:00 - 12:00
Obiščite našo Facebook stran
POLETNI URNIK sreda 15:00 - 18:00
OBVESTILO(Objava: 11. 4. 2021)
Od ponedeljka, 12. aprila 2021, je Krajevna knjižnica Bilje ponovno odprta po rednem letnem urniku. V prostor lahko vstopate posamično do izposojevalnega pulta. Dostop do polic ni mogoč. Prevzamete lahko predhodno naročeno gradivo (e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.), vračate pa ga v za to namenjene škatle (po treh dneh bo vrnjeno z vaše članske izkaznice).
Prosimo vas, da prihajate zdravi in brez znakov okužbe dihal. Obvezna sta razkuževanje rok in nošenje zaščitnih mask, vzdržujte tudi varnostno razdaljo 2 m. Upoštevajte vse splošne ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
------------------------------------------------
Biljenska knjižnica deluje v prenovljenih prostorih hiše, v kateri delujeta še krajevna skupnost in banka. Knjižnica v prvem nadstropju razpolaga z dvema ločenima prostoroma in več kot 10.000 enotami gradiva. Leta 1963 je vodenje knjižnice prevzel Ivan Komel in zanjo skrbel kar pol stoletja.
Iz zgodovine
Bogata bralna dejavnost se je v Biljah pričela leta 1892 z ustanovitvijo Kmetskega bralnega društva – v pravilniku so navedeni poglavitni nameni bralnega društva, med drugim je zapisano tudi: »Čitanje časopisov i knjig, pogovori i predavanja o kmetijstvu, rokodelstvu, napeljevanje k lepemu in nravnemu vedenju z besedo in lepim izgledom, razveseljevanje v besedah in drugih pogovorih.« Med obema svetovnima vojnama so knjige shranili vaščani in jih tako zaščiti pred morebitnim uničenjem. V vaški kroniki je zabeleženo, da so takoj po drugi svetovni vojni člani Fiskulturnega društva v prostorih, kjer je prej potekal pouk, odprli knjižnico in čitalnico. Takrat se je v knjižnico »vrnilo« komaj 80 knjig – domačini so se namreč močno navezali nanje, saj so jih toliko let hranili in varovali.
