»Sem ambiciozen in len in bi rad po bližnjici prišel do slave. Zato sem se že kot otrok, ko sem slišal, da je Primož Trubar napisal prvo slovensko knjigo, odločil, da bom jaz napisal zadnjo.« (Andrej Rozman Roza, iz spremne besede)

"Samorastnik v slovenski književnosti, ki si noče polomiti vseh zob v boju s požiralnikom – ker ve, da je kultura ekonomska dobrina – je prav zato nenavadna postava, ker je njegova ustvarjalnost tako prežeta z vsem, kar je živo. In to je še vedno predvsem jezik in užitek njegove (parodične) rabe. Toda če hočeš biti smešen, si najbolj smešen takrat, ko se norčuješ iz samega sebe. Pri tem ugotoviš, da so miti, ki so konstituirali tvoj narod in v katere so verjele generacije, psihoanalitična slika lastne preteklosti. In največkrat ne kažejo prav lepe slike." (Andrej Koritnik, iz spremne besede)