1. Kdo je ustvaril sporočilo in zakaj?

Ko ugotovimo, kdo je pripravil sporočilo, lahko posledično dobimo vpogled v motive za nastanek sporočila. Je bil motiv plačilo? Promocija? Informiranje?

Težko je biti popolnoma nepristranski, vseeno pa je pomembno, da presodimo oziroma znamo presoditi, ali predsodki pomembno vplivajo na informacijo oziroma medij. Ko se vprašamo, kdo je ustvaril sporočilo, pripomoremo k temu, da na informacijo pogledamo z distanco in tako dobimo jasnejši pogled na sporočilo, ki ga informacija/medij prenaša.

2. Katere tehnike so bile uporabljene, da je informacija pritegnila našo pozornost?

Ima veselo noto – pozitivno glasbo, je barvito?
Nam vzbuja strah? Način, kako je informacija predstavljena, lahko vpliva na naše dojemanje.

3. Na koliko različnih načinov je mogoče razumeti informacijo?

Poglejmo z druge perspektive: vsak posameznik lahko na določeno informacijo gleda s svojimi očmi.

4. Kaj je bilo izpuščeno iz sporočila? Kateri podatek manjka?

Razmislimo, ali je besedilo subjektivno? So bili nekateri podatki namerno izpuščeni?
Včasih so nekateri podatki namerno izpuščeni, kar lahko vpliva na sporočilnost oziroma na naše mnenje.

5. Zakaj je bilo sporočilo objavljeno?

Raziščimo, zakaj je bilo sporočilo objavljeno.
Preseči moramo idejo, da so mediji namenjeni le zabavi in splošnemu informiranju. Raje se vprašajmo, komu sporočilo koristi.

Navedena vprašanja so dobra osnova za začetek kritičnega vrednotenja informacij, pri čemer pa so nam lahko v pomoč tudi nekateri spletni portali.