V torek, 17. maja 2022, ob 17. uri vabljeni na pravljični dogodek s Sabino Vostner: Hiša gospoda Marčimarja. Otroci bodo lahko prisluhnili eni izmed pravljic iz knjige, ki se dogaja v pomladnem času. Avtorica bo pripoved prepletala z glasbo, po predstavitvi pa bo ilustratorka Julija Kuznecova izvedla tudi krajšo umetniško delavnico na temo zgodbe.

Dogodek bo pri klavirju, lepo vabljeni.

Nekaj malega o knjigi
Gre za pravljico o gospodu Marčimarju in njegovi pravljični hiši s streho iz pisanega papirja, v kateri živijo še preostali stanovalci, ki si ob večerih pripovedujejo pravljice. Le te so v celotno okvirno zgodbo umeščene v krogotoku letnih časov, in vsaka pravljica odraža enega izmed letnih časov z vsemi njegovimi značilnostmi, kakor tudi življenjske zgodbe vsakega posameznika in barve pisane strehe.

O avtoricah
Sabina Vostner se je rodila leta 1984 v Moskvi. Je kantavtorica, pesnica, pisateljica, prevajalka in dipl. etnologinja in kulturna antropologinja. Ustvarja v slovenščini, ruščini (oba materna jezika) in angleščini. Izdala je že kar nekaj glasbenih albumov (To the Sun, Following the birds, Water Wind/Вода Ветер/Voda Veter) in sodelovala pri različnih glasbenih projektih. Svojo glasbeno in literarno ustvarjalnost je predstavila že na številnih odrih in festivalih doma in v tujini (Italija, Malta, Hrvaška, Španija, Avstrija, Češka, Rusija), z zasedbo Swarga pa je predstavljala EPK Maribor 2012 v Belgiji. Poleg glasbe piše tudi pesmi, pravljice in kratke zgodbe za odrasle. Do zdaj sta izšli dve pesniški zbirki (Potovanja duše in Preraščanje pomladi) ter pričujoča zbirka pravljic Hiša gospoda Marčimarja. Živi in ustvarja na Goriškem.

Julija Kuznecova se je rodila leta 1985 v Rusiji. Že kot otrok je pokazala nadarjenost za risanje. Sčasoma se je odločila popolnoma posvetiti umetnosti, zato je pri enaindvajsetih odšla v Jaroslavelj študirati umetnost. Tam se je pridružila umetniškemu studiju Andreja Efremova, znanega po izostreni tehniki tihožitij, pejsažev in portretov. Umetnica je svoja dela razstavljala v Moskvi, Amsterdamu, Istanbulu in Gorici ter nazadnje tudi v Sloveniji, kjer tudi živi. 

Besedilo: Sabina Vostner, slika: naslovnica knjige, ilustracija Julija Kuznecova.

Dostonost knjige v Goriški knjižnici lahko preverite v katalogu na tej povezavi.

Z razstavo se predstavlja Milena Kalan Frančeškin, ki ji je bilo klekljanje čipk položeno v zibelko. Umetnosti klekljanja se je naučila od mame, kasneje pa je obiskovala čipkarsko šolo v Cerknem. Klekljanje ji pomeni sprostitev in navdih za nove izzive. V klekljanju zelo uživa, zato sodeluje pri različnih projektih. Med drugim je vključena tudi v eksperimentalno skupino v Idriji, kjer sami narišejo vzorce in po njih klekljajo čipke. Vsako leto sodeluje na razstavi čipk v Cerknem in pri projektih študentov Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani, kjer zahtevne in unikatne ideje študentov spremenijo v čudovite čipke. Kot mentorica in učiteljica klekljanja pa z Društvom Unitri Nova Gorica sodeluje že 13 let. (Vir besedila: Milena Kalan Frančeškin)

Razstavljeno gradivo ni naprodaj.

Razstava je na ogled od 3. do 31. maja 2022 v osrednjem razstavnem prostoru.

Prijazno vabljeni.

Na razstavi se z izdelki predstavljajo uporabniki Varstveno delovnega centra Nova Gorica, ki so v prostem času zelo ustvarjalni in kreativni.

Razstavljeni izdelki zajemajo kopije originalov gradov in različnih vrst vozil ter izdelke, ki so plod njihove domišljije. Narejeni so v celoti iz recikliranih materialov: kartona, časopisnega papirja, serviet, žice, lesa, plastike, volne, peska in vijakov. Pri izdelavi izdelkov so bile uporabljene tehnike kaširanja, barvanja in lakiranja. (Vir besedila: Vesna Lončar, skupinski habilitator pri Varstveno delovnem centru Nova Gorica, Enota Stara Gora)

Razstava je na ogled od 3. do 31. maja 2022 v razstavnem prostoru na mladinskem oddelku.

Prijazno vabljeni k ogledu.

V četrtek, 19. maja 2022, ob 18. uri vabimo na literarno srečanje in pogovor z avtoricama Tanjo Tuma in Cvetko Bevc Intimni svetovi slovenske moderne.
V Goriški knjižnici nadaljujemo z Literarnimi četrtki. V mesecu maju 2022 bomo v sklopu Tednov vseživljenjskega učenja 2022 pobliže spoznali avtorici Tanjo Tuma in Cvetko Bevc, ki bosta v pogovoru z literarno zgodovinarko dr. Katjo Mihurko Poniž predstavili ženske in moške svetove slovenske moderne skozi pogled avtoric.

Prijazno vabljeni, dobimo se pri klavirju.

O avtoricah Tanji Tuma in Cvetki Bevc:
Tanja Tuma je urednica, založnica in pisateljica. Je ustanoviteljica Založbe Tuma, pri kateri so izšla pomembna dela kot Antologija slovenskih pesnic, Pozabljena polovica, Skriti knjižni zakladi pa tudi zbirki Beri globalno in Beri aktualno. V letu 2013 je v angleškem jeziku izšel njen prvenec Winds of Dalmatia, je tudi avtorica zgodovinskega romana Češnje, bele in rdeče, ki je izšel leta 2015.
Cvetka Bevc je avtorica, glasbenica in ustvarjalka. Kot ustvarjalka radijskih iger je sodelovala z Radijem Ljubljana, Maribor, Zagreb in Trst, napisala je nekaj filmskih scenarijev (Jaz sem pa muzikant, Kaj pa gospod Bach, Ta Rožina dolina) in glasbeno-gledaliških predstav (Sadna opera, Klavirski duhec Jošti, Izgubljena paličica Vile Apolonije), scenarij in besedilo za animirano televizijsko nanizanko Abecednik zaljubljene krastače ter številne glasbene podobe in izvirne glasbe radijskih iger, gledaliških predstav in filmov. V mladinskem delu Desetka je uporabila jezik esemesov. (Vir besedila: spletni strani Tanje Tuma in Založbe Morfem na dan 4. 5. 2022.)

O literarni zgodovinarki Katji Mihurko Poniž:
Prof. dr. Katja Mihurko Poniž je redna profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Ukvarja se z ženskim literarnim avtorstvom, reprezentacijami ženskosti in moškosti na področju književnosti in literarne vede, objavlja članke o ženskem gibanju pred drugo svetovno vojno in v raziskovanje književnosti vnaša pristope digitalne humanistike. Je avtorica številnih znanstvenih člankov in knjig.

Dogodek sooblikujemo z Univerzo v Novi Gorici.

Dogodek je del dejavnosti raziskovalnega projekta TILDA - Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (J6-3134), ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Češka znanstvena fundacija.

Naslovna fotografija je simbolična, vir Pixabay.

V torek, 10. maja 2022, ob 17. uri otroke vabimo, da prisluhnejo pravljici. Pripovedovala jo bo bibliotekarka Polona Palčič. Dobimo se v pravljični sobi.

Lepo vabljeni v svet besed in pripovedi.

Pravljice so namenjene otrokom od dopolnjenega 4. leta starosti.