V četrtek, 5. februarja 2026, ob 18. uri lepo vabljeni na pravljični večer za odrasle.

Pripovedovali bodo:

Tina Podgornik (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica),
Jure Bohinec (Mestna knjižnica Kranj),
Aleksandra Papež (Knjižnica Lenart),
Suzana Slavič (Mariborska knjižnica) in
Marko Bezenšek (Splošna knjižnica Slovenske Konjice).

Glasbeni nastop: vokalistko Klaro Pregelj bo na klavirju spremljala Ivana Marussi.

Večer pripravljamo v okviru kulturnega praznika 2026. Odvil se bo v prireditvenem prostoru knjižnice.

Lepo vabljeni.

V četrtek, 5. februarja 2026, ob 19. uri lepo vabljeni v Miren na potopisno predavanje Suzane Černe: Galapaški otoki, osupljiva zgodba življenja.

V sredo, 4. februarja 2026, vabljeni v Krajevno knjižnico Bilje na dva dogodka.

Ob 18. uri otroke vabimo na uro pravljic, pripovedovala bo Jana Movja.

Ob 18.30 vabljeni na srečanje Bralnega kluba Bilke. Pogovarjali se bomo o knjigi Lidie Pavlin Hiške z ženskimi imeni.

Lepo vabljeni.

V torek, 3. februarja 2026, otroke lepo vabimo na uro pravljic. Potekala bo v dveh terminih: ob 16:30 in ob 17. uri.

Število mest je omejeno, zato zbiramo predhodne prijave izključno na tel. št. 05/33 09 125 ali osebno na Oddelku za mlade.

Lepo vabljeni.

Tudi v sezoni 2025/26 pravljičnih uric velja:

- pravljice potekajo ob torkih v dveh terminih (ob 16.30 in ob 17.00),
- primerne so za otroke od dopolnjenega 4. leta do 8. leta starosti (rojeni v l. 2017),
- starši počakajo pred pravljično sobo,
- prijave so obvezne, zbiramo jih na tel. številko 05 / 33 09 125 ali osebno na Oddelku za mlade,
- prijave sprejemamo od srede dalje do zapolnitve mest/do torka (do 13. ure),
- če se otrok dogodka ne more udeležiti, vas naprošamo, da nam to sporočite na omenjeno telefonsko številko.

V četrtek, 29. januarja 2026, ob 18. uri lepo vabljeni v Miren na predstavitev knjige Ivana Vogriča Iz strasti. Pogovor bo vodil Valter Pregelj.

Prijazno vabljeni.

O knjigi
V romanu se avtor loteva tistega, kar stroka imenuje intimno-partnerski umor, publicistika pa femicid. Čeravno se zgodba, navdihnjena po resničnem dogodku, dogaja pred prvo svetovno vojno (umeščena je večinoma v Štandrež, Gorico in nekatere druge primorske kraje), je, glede na pogostost pojava, boleče aktualna še danes. To velja tudi za etično-moralno dimenzijo pojava; zavrnjeni mladenič, ki umori zaročenko,  se namreč do konca svojih dni sooči s krivdo za to dejanje. Tu se osebni del zgodbe prepleta s širšimi dilemami, saj postavi pod vprašaj učinkovitost sodnega sistema  in (ne)etičnost samega koncepta zapora kot institucije. Med vprašanji, ki se pojavljajo v zgodbi, je tudi odnos do smrtne kazni, položaj žensk in najbolj ranljivih socialnih slojev prebivalstva. V več delih romana se pojavljajo nekatere osebnosti, ki so zaznamovale Goriško pred dobrimi stotimi leti, začenši z Edvardom Rusjanom in Henrikom Tumo, zagovornikom obsojenega mladeniča. V romanu se zrcalijo razgreta nesoglasja med političnimi skupinami, ki velikokrat presegajo meje strpnosti in pogosto uporabljajo nelojalna sredstva. Tudi v tem so prepoznavne reminiscence med zdajšnjim časom in preteklostjo. (Vir besedila: Ivan Vogrič)