Uporabnike obveščamo, da je v Google Play na voljo nova bralna aplikacija COBISS Ela za Android naprave.
Bralna aplikacija COBISS Ela je povezana s portalom COBISS Ela in aplikacijo COBISS Plus, kar uporabnikom omogoča, da si e-knjige neposredno naložijo v aplikacijo ter začnejo brati na svoji napravi.
Nova aplikacija prinaša še enostavnejšo izposojo in prijetnejšo bralno izkušnjo ter predstavlja pomemben korak k še dostopnejši uporabi e-knjig v knjižnicah. Različica za iOS bo po napovedih na voljo junija 2026.
V torek, 7. aprila 2026, otroke lepo vabimo na uro pravljic. Potekala bo v dveh terminih: ob 16:30 in ob 17. uri.
Število mest je omejeno, zato zbiramo predhodne prijave izključno na tel. št. 05/33 09 125 ali osebno na Oddelku za mlade.
Lepo vabljeni.
Tudi v sezoni 2025/26 pravljičnih uric velja:
- pravljice potekajo ob torkih v dveh terminih (ob 16.30 in ob 17.00),
- primerne so za otroke od dopolnjenega 4. leta do 8. leta starosti (rojeni v l. 2017),
- starši počakajo pred pravljično sobo,
- prijave so obvezne, zbiramo jih na tel. številko 05 / 33 09 125 ali osebno na Oddelku za mlade,
- prijave sprejemamo od srede dalje do zapolnitve mest/do torka (do 13. ure),
- če se otrok dogodka ne more udeležiti, vas naprošamo, da nam to sporočite na omenjeno telefonsko številko.
V torek, 7. aprila 2026, ob 18. uri vabljeni na predavanje Skrite zgodbe starih knjig: kako jih ohranimo za prihodnost?, ki ga pripravljajo Frančiškanski samostan Kostanjevica Nova Gorica, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica ter Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Oddelek za zaščito in restavriranje. Predavala bo Andreja Kozjek, vodja oddelka za zaščito in restavriranje pri Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana.
Lokacija dogodka: Frančiškanski samostan Kostanjevica Nova Gorica
Predavanje bo predstavilo konservatorsko-restavratorske postopke na dveh zgodovinsko pomembnih knjigah, restavriranih v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana: inkunabuli Compendium Theologiae Veritatis, ki je v lasti Frančiškanskega samostana Kostanjevica pri Novi Gorici ter izvodu Dalmatinove Biblije, ki ga hrani Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Predstavljeni bodo izvedeni postopki konserviranja-restavriranja, kot so čiščenje, pranje, krpanje poškodb ter ponovno šivanje knjižnega bloka, izdelava platnic. Posebna pozornost bo namenjena uporabljenim materialom in metodam dela ter pomenu konservatorsko-restavratorskih posegov za dolgoročno ohranjanje knjižnega gradiva.
O predavateljici
Andreja Kozjek je višji konservator-restavrator. Diplomirala je na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani s področja knjigoveštva. Svojo poklicno pot je začela v Arhivu Republike Slovenije, nadaljevala kot učiteljica strokovnih predmetov in knjigoveštva na Srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani, od leta 2005 je zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana, od leta 2020 kot vodja Oddelka za zaščito in restavriranje. Dodatno se je izobraževala pri prof. Christopherju Clarksonu, Jiriju Vnoučku in drugih strokovnjakih s področja koservatorstva-restavratorstva. Vir besedila: Andreja Kozjek.
Lepo vabljeni.
Na sliki levo je knjiga Albertus Magnus Compendium v procesu restavriranja (hrani Škrabčeva knjižnica, foto Mirjam Brecelj, 9. 3. 2026), na sliki desno je zamenjava zaponke na Dalmatinovi Bibliji (hrani Goriška knjižnica, foto arhiv Goriške knjižnice, 6. 3. 2026).



V četrtek, 2. aprila 2026, vabimo na dva dogodka v knjižnico v Mirnu:
Lepo vabljeni.
Lepo vabljeni na ogled likovne inštalacije Aleksandra Veliščka Arhiv podob, zdrsi denotacije med imenom in slogom.
V tej slikarski seriji stopata podoba in ime v konceptualno umetnost, ki se navezuje na problem denotacije. Razmerje med imenom in tem, kar označuje, nikoli ni povsem samoumevno: ime naj bi se nanašalo na določen objekt, vendar je pomen vedno odvisen od konteksta in načinov identifikacije.
V teh delih slikarski slog jasno spominja na določenega umetnika, medtem ko ime, zapisano na platnu, pripada drugemu avtorju. Delo tako vzpostavi razpoko med jezikovno denotacijo in vizualnim prepoznavanjem: ime kaže na en referent, podoba pa prikliče drugega. Ta neskladnost ustvari semantični zdrs, ki postavlja pod vprašaj idejo, da lahko ime samo po sebi zagotovi identiteto objekta.
Postavitev razstave v knjižnici zato ni naključna. Police s knjigami in umetnostnimi katalogi tvorijo prostor, v katerem se imena avtorjev, reprodukcije in interpretacije nenehno prepletajo. V takem okolju slike vstopijo v neposreden dialog z arhivom umetnostne zgodovine, ki jih obdaja: ime na platnu, ime na hrbtu knjige in podoba v katalogu postanejo del istega sistema referenc, v katerem se pomen nenehno premika med besedo, podobo in spominom.
Aleksander Velišček (1982) je vizualni umetnik, ki živi in dela med Slovenijo in Italijo. Leta 2010 je magistriral iz slikarstva in vizualnih umetnosti na akademiji Accademia di Belle Arti di Venezia v Benetkah. Je soustanovitelj umetniškega kolektiva Associazione Fondazione Malutta. Njegovo delo je bilo predstavljeno na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim v institucijah, kot so Obalne galerije Piran, Kunsthaus Graz in Pinacoteca Nazionale di Bologna. Sodeloval je tudi na več mednarodnih umetniških rezidencah, med njimi sta Cité Internationale des Arts v Parizu ter pri Fondazione Bevilacqua La Masa v Benetkah. Njegova dela so vključena v več javnih in institucionalnih zbirk, npr. v zbirko univerze Università degli Studi di Trieste in Obalnih galerij Piran. (Vir besedila: Aleksander Velišček)
Inštalacija je na ogled od 1. do 30. aprila 2026 v velikem razstavnem prostoru.
Vabljeni k ogledu.
Lepo vabljeni na ogled likovnih izdelkov, ki so jih ob poslušanju pravljic ustvarili otroci in vzgojiteljice iz enote Kekec ter oddelka s prilagojenim programom Vrtca Nova Gorica.
Na ogled je od 1. do 23. aprila 2026 na Oddelku za mlade.
Vabljeni.